This page was last updated on:
2023-12-21
Očetovski dopust
Vsi zaposleni očetje (ali zakonec ali partner), zavarovani v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, so upravičeni do očetovskega dopusta.
V skladu s spremembo iz leta 2022 so očetje upravičeni do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni v strjenem nizu v obliki popolne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do starosti otroka treh mesecev.
Posvojitelji ali sorodniki, ki jim je dodeljena starševska skrb, imajo tudi pravico do 15-dnevnega očetovskega dopusta. V primeru več živorojenih otrok hkrati se očetovski dopust za naslednje otroke podaljša za 10 dni. Ta podaljšanje velja za posvojitelje ali sorodnike, ki skrbijo za dva ali več otrok hkrati ali različnih starosti, dokler najstarejši otrok ne dopolni 8 let.
Trajanje očetovskega dopusta se ne podaljša, če se uporablja v obliki delne odsotnosti z dela.
Oče ni upravičen do očetovskega dopusta, če: je mati rodila mrtvega otroka; so bile očetu odvzete starševske pravice ali mu je bil prepovedan stik z otrokom v skladu z zakonom; je oče s svojim ravnanjem pokazal, da ne bo skrbel za otroka ali bo zanemarjal svoje starševske dolžnosti; in na osnovi zdravniškega mnenja, da je oče začasno ali trajno nezmožen skrbeti za otroka iz zdravstvenih razlogov.
Če otrok umre med očetovskim dopustom, ima oče pravico podaljšati dopust za število dni, ki preostane od prvotnega dopusta, plus dodatne tri dni po otrokovi smrti. Vendar skupni dopust ne sme presegati 15 dni.
viri: 25.-28. in 40.-47. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Starševski dopust
Po spremenjenem zakonu ima vsak starš pravico do 160 dni starševskega dopusta, z možnostjo prenosa 100 dni med obema. Število neprenosljivih dni je 60 za vsakega starša. Dopust se začne po porodniškem dopustu, če pa porodniškega dopusta ni, se začne, ko je otrok star 77 dni.
Starševski dopust se podaljša za 90 dni (za vsakega starša) v primeru večkratnih rojstev, posvojitve dvojčkov ali dveh različno starih otrok, mlajših od osem let najstarejšega otroka. V primeru rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego, se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni na osnovi mnenja, ki ga posreduje zdravniška komisija.
Ko se rodi nedonošenček, se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor je nosečnost krajša od 260 dni.
Del dopusta za nego in varstvo otroka, ki ni daljši od 75 dni, se lahko trajanje prenese do takrat, ko otrok konča prvi razred osnovne šole.
Dopust se podaljša za 30 dni, če imajo starši že vsaj dva otroka do osmega leta starosti, za 60 dni, če imajo tri take otroke, in za 90 dni, če imajo štiri ali več takih otrok.
Starševski dopust je plačan dopust, delavci pa dobijo 100 % dohodka za popolno odsotnost med trajanjem starševskega dopusta. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela. Znesek nadomestila znaša med 55 % minimalne plače in 250 % državne povprečne plače.
Delavec, ki skrbi za otroka s posebnimi potrebami, ima pravico do vsaj treh dodatnih letnih dni dopusta. Poleg tega zaposleni prejme en dodaten dan letnega dopusta za vsakega otroka, mlajšega od 15 let.
Delodajalci ne morejo staršem dati odpovedi v obdobju, ko se ti nahajajo v starševskem dopustu v strjenem nizu v obliki popolne odsotnosti z dela in še en mesec po koriščenju tega dopusta.
Viri: 29—47. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih; 115. in 159. člen Zakona o delovnih razmerjih
Možnost prilagoditve dela za starše / Uravnoteženje dela in družinskega življenja
Starš, ki vzgaja in skrbi za otroka, mlajšega od treh let, ima pravico do dela s polovičnim delovnim časom. Starš, ki skrbi za dva otroka, lahko podaljša pravico do dela s krajšim delovnim časom, dokler mlajši otrok ne dopolni osmih let. Eno leto te pravice je neprenosljiva pravica vsakega od staršev.
Starš, ki skrbi za dva otroka, lahko podaljša pravico do dela s polovičnim delovnim časom, prispevki za socialno varstvo se plačujejo na osnovi sorazmernega dela minimalne plače za neopravljene ure, dokler mlajši otrok ne konča prvega razreda osnovne šole (in ne dokler ne doseže starosti šest let). Eno leto te pravice je neprenosljiva pravica vsakega od staršev.
Sprememba omogoča zaposlenim, ki skrbijo za otroke do 8 let, da predlagajo krajši delovni čas za določeno obdobje za uravnoteženje poklicnega in osebnega življenja. Delodajalec mora pisno utemeljiti svojo odločitev v 15 dneh.
Starš, ki vzgaja in skrbi za hudo gibalno oviranega otroka ali z zmerno ali hudo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s polovičnim delovnim časom tudi po otrokovem tretjem letu starosti, vendar ne dlje kot do otrokovega 18. leta.
Delo s polovičnim delovnim časom pomeni vsaj polovico običajnih tedenskih ur dela, torej 20 ur.
Vir: 50. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, spremenjen; 65.a člen Zakona o delovnih razmerjih
