Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni

pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma

Slovenije obsega:

- Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS, št. 56/18 (Uradni list RS, št. 16/19 z dne 15. 3. 2019),

- Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS, št. 56/18, 13/19, 16/19 (Uradni list RS, št. 12/20 z dne 28. 2. 2020),

- Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS, št. 56/18, 13/19, 16/19, 12/20 (Uradni list RS, št. 93/20 z dne 3. 7. 2020),

- Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS, št. 56/18, 13/19, 16/19, 12/20, 93/20 (Uradni list RS, št. 87/22 z dne 24. 6. 2022),

- Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS, št. 56/18, 13/19, 16/19, 12/20, 93/20 in 87/22 (Uradni list RS, št. 161/22 z dne 23. 12. 2022),

- Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS, št. 56/18, 13/19, 16/19, 12/20, 93/20 (Uradni list RS, št. 63/23 z dne 9. 6. 2023).

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

1. člen

2. člen

79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj

79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti

85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije

86.220 – Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost

92.001 – Dejavnost igralnic

92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah

93.110 – Obratovanje športnih objektov

93.120 – Dejavnost športnih klubov

93.130 – Obratovanje fitnes objektov

93.190 – Druge športne dejavnosti

93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov

93.291 – Dejavnost marin

93.292 – Dejavnost smučarskih centrov

93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.

3. člen

Osebna veljavnost kolektivne pogodbe

4. člen

Časovna veljavnost in odpoved kolektivne pogodbe

(2) Normativni del kolektivne pogodbe, katerega sestavni del je tudi tarifni del, se

uporablja še eno leto po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe.

(3) Kolektivna pogodba začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike

Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2023 dalje.

5. člen

Spremembe oziroma dopolnitve kolektivne pogodbe

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev

kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe,

predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo.

(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30-ih dneh.

6. člen

Reševanje kolektivnih sporov

Spori med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti s pogajanji, se rešujejo

v skladu z zakonom.

7. člen

Komisija za razlago kolektivne pogodbe

(1) Stranki te kolektivne pogodbe lahko za razlago določb normativnega dela te

kolektivne pogodbe ustanovita 4-člansko strokovno komisijo. Vsaka stran imenuje po dva

predstavnika. Komisija odloča s soglasjem.

(2) Komisija se mora do prejetega vprašanja opredeliti v roku 30 dni od prejema.

Komisija za razlago kolektivne pogodbe uredi svoje delo s poslovnikom.

(3) Razlage komisije pomenijo priporočen način uporabe določb kolektivne pogodbe za

delodajalca in delojemalca.

- Deljeni delovni čas je delovni čas, ki se deli največ na dva dela.

- Izmenski delovni čas je delo, ki se ponavljajoče ponavlja v dveh oziroma treh izmenah.

- Pripravljenost na delo je čas, ko mora biti delavec na naslovu, na katerem biva, v vsakem trenutku dosegljiv.

- Delovna doba pri zadnjem delodajalcu je delovna doba pri zadnjem delodajalcu brez prekinitve. V delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in v primeru, ko gre za prenos dejavnosti v skladu z ZDR-1 ki ureja prenos dejavnosti.

9. člen

Akti, pogodbe o zaposlitvi, organizacija dela, oblikovanje in posredovanje pisnih in

ustnih delovnih navodil se izvaja v slovenskem jeziku.

11. člen

Delavci so dolžni spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu in ukrepe delodajalca za zagotavljanje le- teh ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in

zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. V ta namen morajo zlasti:

- Uporabljati varnostne naprave ter predpisana sredstva in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

- Odzivati se na zdravniške preglede v skladu z oceno tveganja in zakonom.

- Takoj obvestiti delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil varnost in zdravje njih oziroma drugih oseb.

- Odkloniti delo, če niso bili predhodno seznanjeni z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu; če njim ali drugim osebam grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje; če niso bili

izvedeni predpisani varnostni ukrepi; če opazijo znake bolezni; če iz razlogov na strani delodajalca niso opravili prepisanega zdravniškega pregleda.

12. člen

Varovane kategorije delavcev

(1) Posebno varstvo uživajo delavci, ki jih kot varovane opredeljuje Zakon o delovnih

razmerjih, in sicer v obsegu in na način, kot določajo predpisi, če posamezne pravice v tej

kolektivni pogodbi niso ugodneje urejene.

(2) Delodajalec si mora prizadevati, da delavcem – staršem otrok do dopolnjenega 15.

leta – zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri koriščenju

letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter

pri prerazporejanju delovnega časa.

POGODBA O ZAPOSLITVI

13. člen

(1) Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih,

kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.

(2) Delodajalec mora delavcu vročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi 3 delovne dni

pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja ter delavca pred nastopom dela seznaniti z

vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki ob sklenitvi pogodbe zavezujejo delodajalca.

14. člen

(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih

sestavin iz Zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi:

- poskusno delo (če se zahteva),

- informativno navedbo tarifnega in plačilnega razreda (če je plačilni razred določen pri delodajalcu) na dan sklenitve pogodbe.

(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o

zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega

akta.

(3) Pogodbi o zaposlitvi se lahko priloži tudi izjava o varnosti z oceno tveganja, ki ni

sestavni del pogodbe.

(4) Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu

spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali

nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti

najkasneje v 8 delovnih dneh.

(5) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem

vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma

splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.

15. člen

Kraj opravljanja dela

(1) Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je določljiv.

(2) Delavca ni mogoče napotiti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih

primerih:

- Če napotitev vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer presodi pooblaščeni zdravnik delodajalca.

- Če bi se razdalja do kraja opravljanja dela podaljšala tako, da bi bil kraj opravljanja dela oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, v kolikor do kraja

opravljanja dela ni javnega prevoza pa z osebnim prevoznim sredstvom.

- Če se s tako napotitvijo bistveno poslabša materialni položaj delavca ali njegove družine,

vendar je v tem primeru dokazno breme na strani delavca.

(3) Če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, se kot kraj

opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca, do katerih pot na delo in z dela v obe

smeri z javnim prevoznim sredstvom, v kolikor do kraja opravljanja dela ni javnega prevoza pa z

osebnim prevoznim sredstvom, ne traja dlje kot tri, če gre za mater z otrokom do treh let starosti,

pa ne dalj kot dve uri z ustreznim prevoznim sredstvom.

16. člen

Opravljanje drugega dela

(1) Delavec je dolžan v primeru izjemnih okoliščin ali v drugih nujnih primerih, ki so po

svojem trajanju omejeni, opravljati tudi druga dela in naloge, ki niso vsebovane v opisu njegovega

delovnega mesta, ali vrste del, in sicer zlasti:

- v primeru nepredvidene začasne odsotnosti drugega delavca;

- v primeru okvare delovnih naprav;

- v primeru nepredvidenega povečanega obsega dela na določenih delovnih mestih ali vrstah del;

- v primeru, ko se na delovno mesto ni prijavil noben kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje;

- v primeru izjemnih vremenskih pogojev elementarnih nesreč;

- v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode;

- v času odpovednega roka;

- neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela;

- v času čakanja na odločitev komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ali ugotovitve komisije ZPIZ o ustreznosti dela, ki bi se ponudilo delavcu;

- v ostalih podobnih primerih, če tako določa podjetniška kolektivna pogodba. Z aktom delodajalca je to dopustno narediti le v primeru, ko na podjetniškem nivoju ni organiziranega

sindikata.

(2) Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe delodajalca delavec prejme

plačo, ki je zanj ugodnejša.

(3) Delo delavca na drugem delovnem mestu lahko traja največ 60 delovnih dni

zaporedoma in največ 90 delovnih dni v letu.

(4) Delavec mora biti usposobljen za opravljanje drugega dela, ki mu je začasno

odrejeno, in mora izpolnjevati pogoje v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.

(5) Odreditev dela, ki ni vsebovana v delovnem mestu ali vrsti dela, za katero ima

delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, mora biti odrejena v pisni obliki.

17. člen

Drugi primeri sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki niso opredeljeni v zakonu, ki ureja delovna razmerja

Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas v zakonsko

določenih primerih ter v primeru:

- poskusnega dela,

- sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat,

- zaposlitve pripravnika,

- zagotovitve izrabe presežkov ur oziroma koriščenja letnega dopusta pri delodajalcu,

- da so manjši delodajalci v prvem letu poslovanja, ko začnejo z dejavnostjo, lahko sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na vsebinske omejitve zakona,

- izpolnitve obveznosti delodajalca, kot izhaja iz pogodbe o štipendiranju.

18. člen

Pogodba o zaposlitvi za določen čas v primeru projektno organiziranega dela

(1) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih

časovnih omejitev za izvedbo del, ki so projektne narave in katerih vsebino in roke za izvedbo

delodajalec določi vnaprej v pisni obliki in opredeli pripadajoča finančna sredstva.

(2) Za projektno delo se šteje predvsem delovni proces, v katerem se izvajajo praviloma

enkratne naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in rokom trajanja, ki je

opredeljen kot cilj družbe.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:

- za dela od četrtega do petega tarifnega razreda – 2 meseca,

- za dela v petem tarifnem razredu – 3 mesece,

- za dela v šestem tarifnem razredu – 4 mesece,

- za dela od sedmega tarifnega razreda – 6 mesecev.

(3) Trajanje in način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene se dogovori v

pogodbi o zaposlitvi.

(1) Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe

ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, lahko sklene

pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

(2) Trajanje pripravništva je odvisno od zahtevnosti dela, in sicer traja:

- za dela IV. in V. tarifnega razreda največ 6 mesecev,

- za dela VI. tarifnega razreda največ 9 mesecev,

- za dela VII. tarifnega razreda največ 12 mesecev.

(3) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor in je delavcu znan ob

sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot

pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.

(4) Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(5) Za obdobje opravljanja pripravništva je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za

določen čas, kot to določa ta kolektivna pogodba.

(6) Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.

21. člen

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec in delavec morata pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati določbe

zakona, ki ureja delovna razmerja, in veljavne kolektivne pogodbe.

22. člen

Veljavnost opozorila pred nameravano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Veljavnost opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga znaša 18

mesecev.

23. člen

Postopki delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

V primerih iz 85. in 86. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan seznaniti delavca z njegovo

pravico, da od delodajalca zahteva, da o uvedbi postopka odpovedi obvesti sindikat, katerega član

je, oziroma svet delavcev, če ni član sindikata. Rok, v katerem lahko delavec od delodajalca

zahteva, da obvesti sindikat, je 3 delovne dni od vročitve vabila na zagovor.

- nagrado za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,

- seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,

- zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,

- ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,

- prehrano med delom, če je organizirana za zaposlene.

(2) Delodajalec mora pri zagotavljanju dela dijakom upoštevati določbe ZDR-1 o delu

otrok, mlajših od 15 let.

25. člen

Mentorji

Delodajalec mora delavcu – mentorju – zagotoviti dodatno strokovno usposabljanje za

opravljanje nalog mentorja.

26. člen

Izobraževanje

(1) Delavci se imajo pravico in dolžnost izobraževati, izpopolnjevati in usposabljati v

interesu delodajalca ali v lastnem interesu. Delodajalec ima pravico delavce napotiti na

izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.

(2) Za izobraževanje se šteje:

- izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe (verificirana oblika izpopolnjevanja, ki poteka po programih, na podlagi katerih delavec pridobi javno priznano veljavno izobrazbo, ki

se izkazuje z javno listino),

- izpopolnjevanje (obnavljanje, nadgrajevanje in poglabljanje posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu),

- usposabljanje (pridobivanje znanj in veščin za delo pri delodajalcu na obstoječem ali predvidenem delu).

(3) Stroške izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v celoti krije delodajalec, kadar delavca napoti na obvezno izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje.

27. člen

Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe

(1) Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe poteka praviloma izven

delovnega časa, tudi če je izobraževanje v interesu delovnega procesa.

(2) Pravice in obveznosti delavca in delodajalca se uredijo s pogodbo o izobraževanju, v

kateri določita predvsem:

- število dni odsotnosti, za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova izobraževanja,

- primere ter pogoje, v katerih se odsotnost sme koristiti,

- način obveščanja o odsotnostih in način odobritve odsotnosti,

- kdo nosi breme odsotnosti ter pravice delavca iz tega naslova,

- pravila glede morebitnega sofinanciranja dela stroškov izobraževanja,

- opredelitev morebitnih obveznosti delavca do delodajalca po dokončanem izobraževanju, ki morajo biti sorazmerne s pravicami delavca v času izobraževanja.

(3) Če je delavec napoten na izobraževanje, mu pripada najmanj 1 delovni dan plačane

odsotnosti za pripravo na izpit. Do odsotnosti je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.

28. člen

Napredovanje

(1) Delavec zaradi dosežkov na delovnem mestu, ki imajo pri delodajalcu dolgoročno

pozitivne učinke, na delovnem mestu napreduje.

(2) Kriteriji in merila za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v

splošnem aktu delodajalca.

(1) Usposabljanje in izpopolnjevanje je v interesu delodajalca in delavca in se organizira

z namenom ohranjanja in povečevanja osebne konkurenčnosti delavca ter povečevanja

učinkovitosti in produktivnosti delovnega procesa.

(2) Usposabljanje in izpopolnjevanje potekata praviloma med delovnim časom. Če se

delavec usposablja ali izpopolnjuje med delovnim časom, se ta čas šteje v redni delovni čas,

delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal. Če usposabljanja ali izobraževanja iz razumnih

razlogov ni mogoče organizirati med delovnim časom, lahko poteka izven delovnega časa.

(3) V primeru, da vsaj dve tretjini časa, namenjenega za usposabljanje oziroma

izpopolnjevanje, potekata izven delovnega časa delavca, se lahko na ravni delodajalca določi,

katere pravice se delavcu iz tega naslova priznajo.

30. člen

Disciplinska odgovornost

(1) V disciplinskem postopku mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev ter

določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Od vročitve pisne obdolžitve do zagovora

morajo preteči najmanj 3 delovni dnevi.

(2) V disciplinskem postopku mora delodajalec omogočiti zagovor delavcu, razen če le-

ta to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Pri zagovoru lahko po

pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba.

(3) Disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec lahko izreče opomin, denarno kazen

ali odvzem bonitet. Pri izbiri disciplinske sankcije mora delodajalec upoštevati stopnjo krivde,

pomembne subjektivne in objektivne okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, in individualne

lastnosti delavca.

(4) Najvišja odmerjena denarna kazen ne sme presegati 60 % od osnove, mesečni

odtegljaj ne sme presegati 10 % od osnove, časovno obdobje pa ne sme presegati obdobja šestih

mesecev. Za osnovo se šteje plača delavca, ki jo je prejel v mesecu pred izrečeno denarno

kaznijo, oziroma plača, ki bi jo prejel, če bi delal. Pri izplačilu plače mora delodajalec upoštevati

omejitve, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

(5) Sklep o disciplinski odgovornosti mora biti delavcu vročen na način, kot določa

zakon, in mora vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Sklep delodajalca o izrečeni denarni

kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov.

31. člen

Odškodninska odgovornost delavca

(1) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči

škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.

(2) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti

povzroči škodo, ugotavljanje višine škode pa bi povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina

lahko odmeri v pavšalnem znesku.

(3) Znesek, do katerega ni potrebno dokazovati dejanske višine nastale škode za

posamezni škodni dogodek, ne sme presegati vsakokratnega zneska osnovne plače delavca v

času nastanka škodnega dogodka.

32. člen

Pogodbena kazen delodajalca

Kadar je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi

nezakonita zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga in ne zaradi postopkovnih napak, je

delodajalec dolžan delavcu izplačati dve povprečni plači delavca v zadnjih treh mesecih dela pred

prenehanjem delovnega razmerja.

prekinitve.

34. člen

Organizacija delovnega časa

(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali splošnim aktom delodajalca se določijo

oblike delovnega časa, z organizacijskim predpisom pa se določi organizacija delovnega časa in

njegovo izvajanje.

(2) Nepremični delovni čas je čas, pri katerem je točno določen čas prihoda in odhoda z

dela.

(3) Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v

razponu. V sistemu premičnega delovnega časa imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

- dovoljen delovni čas

- obvezni delovni čas

- premakljivi del delovnega časa.

(4) Delno premični delovni čas, je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo

oziroma odhoda z dela v razponu. Delno premični delovni čas se določi v primerih, ko zaradi

narave dela ni mogoče vnaprej določiti začetka ali konca delovnega časa.

(5) Deljen delovni čas je čas, ko delavec opravlja delo s prekinitvijo polnega delovnega

časa, prekinitev pa traja najmanj eno uro. Dnevni delovni čas se lahko deli največ na dva dela.

Delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom do vključno štiri ure ni dovoljeno odrejati dela v

deljenem delovnem času, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.

(6) Izmenski delovni čas je čas, ko se delo opravlja v dopoldanski, popoldanski in nočni

izmeni do osem ur dnevno in se praviloma pojavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec

dela en teden v dopoldanski in drug teden v popoldanski oziroma nočni izmeni.

(7) Za delo v popoldanski izmeni se šteje, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne

dnevne delovne obveznosti po 12. uri.

(8) Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % ali več svoje redne

dnevne obveznosti med 22. in 7. uro naslednjega dne.

35. člen

Neenakomerna razporeditev in začasna prerazporeditev delovnega časa

(1) O enakomerni in neenakomerni razporeditvi delovnega časa odloča delodajalec, ki

sprejme letni koledar najkasneje do začetka koledarskega ali poslovnega leta. Delodajalec v

tedenskem koledarju planira organizacijo delovnega časa pri čemer v referenčnih obdobjih,

določenih v tej kolektivni pogodbi, upošteva potrebe delovnega procesa.

(2) Neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega

časa se ne sme odrediti:

36. člen

Pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa

(1) Delodajalec lahko s pisno odredbo, na pri delodajalcu običajen način, ki jo vroči

delavcu en dan pred prerazporeditvijo, delovni čas zaradi objektivnih, tehničnih razlogov ali

razlogov organizacije dela, začasno prerazporedi predvsem v sledečih primerih:

- zaradi nepredvidenega zmanjšanega ali povečanega obsega dela,

- zaradi začasnega pomanjkanja surovin (reprodukcijskih materialov, sestavnih delov) in energije (elektrika, para, plin),

- zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti zaposlenih delavcev pri delodajalcu,

- zaradi neugodnih vremenskih pogojev.

37. člen

Neenakomerno razporejen delovni čas – referenčno obdobje

(1) V primerih, ko to narekujejo objektivni, tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela,

se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni

delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

(2) Delodajalec je dolžan voditi sprotno evidenco o številu in izrabi presežnih ur.

(3) Delodajalec je dolžan mesečno ob izplačilu plače, na plačilni listi ali na drugi način

običajen pri delodajalcu, v pisni obliki obveščati delavca o dejanskem stanju njegovih presežnih ur.

38. člen

Presežek ur v okviru neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa

zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, se ure najdaljšega tedenskega delovnega časa

sorazmerno zmanjšajo.

(2) Delodajalec je dolžan vsake tri koledarske mesece narediti analizo stanja presežka

ur delavcev, ki nastanejo zaradi neenakomerne in začasne prerazporeditve delovnega časa. O

analizi je dolžan seznaniti reprezentativni sindikat v podjetju oziroma svet delavcev. V primeru

viška ur, ki presega 5 % povprečne delovne obveznosti zaposlenih, je dolžan predstaviti ukrepe s

katerimi bo izboljšal organizacijo dela.

(3) Delodajalec je dolžan delavcu v okviru referenčnega obdobja omogočiti, da izrabi

presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve

delovnega časa. Če delodajalec med referenčnim obdobjem ugotovi, da ne bo mogel delavcu

zagotoviti izrabe presežnih ur, jih lahko plača v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače

delavca, povečane najmanj za 30 %.

(4) V kolikor se koriščenje presežnih ur v prvih šestih mesecih od njihovega nastanka

znotraj enotnega referenčnega obdobja ne izvede in se jih do takrat ne izplača v višini ustrezne

urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za najmanj 30 %, se jih po poteku šestih

mesecev od njihovega nastanka izkoristi ali izplača v višini ustrezne urne postavke od osnovne

plače delavca, povečane za najmanj 45 %, in sicer najkasneje do izteka enotnega 12-mesečnega

referenčnega obdobja.

(5) Če izraba presežka ur zaradi narave delovnega procesa ni možna v okviru 12-

mesečnega referenčnega obdobja, je delodajalec dolžan najkasneje pri izplačilu prve plače po

izteku 12-mesečnega referenčnega obdobja izplačati delavcu vse opravljene presežne ure v višini

ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za 50 %.

39. člen

Nadurno delo

(1) Delodajalec lahko odredi nadurno delo, kot določa ZDR-1. Pisna odredba je podlaga

za obračun nadurnega dela.

(2) Delodajalec lahko odredi nadurno delo tudi:

- v primeru nenadno začasno odsotnega delavca,

- v primeru nenadne okvare delovnih sredstev, če je potrebno začeto delo nadaljevati ali dokončati,

- v primeru začasne krajše prekinitve energije, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati,

- če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

- v primeru izvedbe rednih ali izrednih inventurnih popisov izven delovnega časa.

(3) Delodajalec in reprezentativni sindikat se lahko izključno na ravni kolektivne pogodbe

na ravni podjetja dogovorita tudi o dodatnih primerih, ko je dopustno odrediti nadurno delo.

(4) Delo preko polnega delovnega časa traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali

170 ur na leto oziroma 230 ur na leto s soglasjem delavca. Delavcu ni mogoče odrediti nadurnega

dela, če bi to ogrozilo njegovo zdravje, in to izhaja iz potrdila pooblaščenega zdravnika medicine

dela.

(5) Delodajalec, poleg v primerih, določenih z zakonom, ne sme odrediti nadurnega dela

delavcu, ki neguje otroka do treh let starosti.

(6) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela se upošteva kot

povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.

40. člen

Nočno delo

Kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je z

razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo 8

nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne.

ODMORI IN POČITKI

41. člen

Odmor med delovnim časom

(1) Delavec, ki dela s polnim delovnim časom, ima med delom pravico do 30-minutnega

odmora, ki se mu všteva v delovni čas, v primeru krajšega od polnega delovnega časa pa

sorazmerni del.

(2) Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcu, ki dela na takem delovnem mestu, da ga

zaradi zahtev delovnega procesa ne sme zapustiti, odmor med delom tako, da zagotovi nemoten

potek delovnega procesa.

(3) V primeru neenakomerne razporeditve ali v primeru daljšega delovnega časa

odgovorna oseba določi dolžino odmora ustrezno dolžini dnevnega delovnega časa.

(4) Delavec se pravici do odmora med delovnim časom ne more odpovedati.

(5) Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najpozneje eno uro pred koncem

delovnega časa.

(1) Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja najmanj 12 ur.

(2) Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen,

ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

43. člen

Tedenski počitek

(1) Delavec ima poleg pravice do dnevnega počitka v obdobju sedmih zaporednih dni

pravico do tedenskega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 24 ur. Če mora delavec zaradi

objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi

tedenski počitek na kateri drug dan v tednu.

(2) Delavec se pravici do dnevnega in tedenskega počitka ne more odpovedati.

LETNI DOPUST

Splošno o letnem dopustu

- če traja delovni teden 4 delovne dni, je minimalni dopust 16 delovnih dni,

- če traja delovni teden 5 delovnih dni, je minimalni dopust 20 delovnih dni,

(2) Število dni letnega dopusta iz prejšnjega odstavka je osnova, h kateri se prištevajo

dodatni dnevi po kriterijih iz 47. člena te kolektivne pogodbe.

(3) Delavcu se mora v tekočem letu omogočiti nepretrgano koriščenje najmanj dveh

tednov letnega dopusta.

(4) Pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba delavcu omogočiti, da

izkoristi pripadajoči del letnega dopusta.

(5) Delodajalec je dolžan izdati obvestilo o dolžini letnega dopusta delavcem najkasneje

do konca marca tekočega leta. Delavci, ki nastopijo delovno razmerje kasneje, morajo biti

obveščeni o dolžini letnega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja (ob podpisu pogodbe).

45. člen

Plan izrabe letnega dopusta

(1) Plan izrabe letnih dopustov za vse delavce pripravi delodajalec najkasneje do konca

aprila tekočega leta.

(2) Pri planu izrabe letnega dopusta se v največji možni meri upoštevajo želje in potrebe

zaposlenih, predvsem njihove družinske obveznosti.

(3) O planiranem terminu izrabe letnega dopusta delodajalec obvesti delavca na

dokazljiv način.

(4) Delavec ima pravico trikrat letno po en dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga

sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo oziroma pooblaščenega delavca najkasneje 2

delovna dneva pred nastopom dopusta.

46. člen

Odmera letnega dopusta

Delodajalec pri odmeri daljšega trajanja letnega dopusta, kot ga določa zakon, upošteva

stanje izpolnjenih kriterijev na dan 1. januar za tekoče koledarsko leto, za katero se odmerja letni

dopust.

47. člen

Kriteriji za odmero letnega dopusta

(1) Delavec ima pravico do dodatnih dni dopusta na osnovi dosežene delovne dobe:

- nad 5 do 10 let delovne dobe 1 dan,

- nad 10 do 20 let delovne dobe 2 dni,

- nad 20 let delovne dobe 3 dni.

- delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 500 ur nočnega dela pri delodajalcu 2 dni,

- delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 1500 ur nočnega dela pri delodajalcu 3 dni,

- delavec z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let 1 dan.

(3) Dodatni dnevi letnega dopusta po šesti in sedmi alineji se medsebojno izključujejo.

(4) Ostali kriteriji in merila za dodatne dni letnega dopusta se lahko določijo na ravni

delodajalca.

48. člen

50. člen

Odsotnost z dela brez nadomestila plače

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače oziroma pravico do

neplačanega dopusta zlasti v naslednjih primerih:

- neodložljivi osebni opravki,

- zasebno potovanje,

- nega družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,

- popravilo hiše oziroma stanovanja,

- zdravljenje na lastne stroške.

(2) Delodajalec in delavec se v dogovoru o neplačanem dopustu obvezno pisno

dogovorita tudi o plačevanju prispevkov za socialno varnost.

(3) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če

zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.

51. člen

Pogoji za delovanje sindikata

(1) Delodajalec je dolžan zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja

o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja, kot to določa zakon.

(2) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:

- prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu, in sicer na podlagi vnaprejšnjega obvestila,

- svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.

52. člen

Obveščanje in posvetovanje

(1) Predloge splošnih aktov delodajalca, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela

ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih

obveznosti, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu.

Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.

(2) Delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik morata pred prenosom obvestiti

sindikate pri delodajalcu o datumu ali predlaganem datumu prenosa, o razlogih za prenos, pravnih,

ekonomskih in socialnih posledicah prenosa za delavce ter o predvidenih ukrepih za delavce. Po

obvestilu se delodajalca posvetujeta s sindikati o pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah

prenosa in o predvidenih ukrepih za delavce z namenom, da se doseže sporazum.

(4) Delodajalec obvesti delavce in reprezentativne sindikate pri delodajalcu o letnem

razporedu delovnega časa, kadrovski in plačni politiki ter o doseženih polletnih in letnih poslovnih

rezultatih podjetja.

(5) Delodajalec se mora pred uvedbo nočnega dela, če se nočno delo redno opravlja z

nočnimi delavci pa najmanj enkrat letno, posvetovati s sindikati pri delodajalcu o določitvi časa, ki

se šteje kot čas nočnega dela, o oblikah organiziranosti nočnega dela, o ukrepih varnosti in zdravja

pri delu ter socialnih ukrepih.

(6) Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, na običajen način

posredovati izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo

delodajalec hrani v skladu s predpisi.

(7) Delodajalec mora sindikate pri delodajalcu seznaniti z ugotovitvami, predlogi ali

ukrepi nadzornih organov v zvezi z obravnavanimi vprašanji varnosti in zdravja pri delu.

(8) Delodajalec in reprezentativni sindikat s pogodbo o medsebojnem sodelovanju

določita časovne okvirje za posamezna dejanja, načine izvedbe in konkretnejše vsebine

posameznih opravil iz tega člena.

sindikalno delo med reprezentativnimi sindikati v skladu z zakonom in delodajalcem, se določijo

materialni pogoji za delo sindikata.

(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov

zagotovljeno:

20 zaposlenih, in ne manj kot 50 ur, če je več kot 20 zaposlenih. V tako določeno število ur se

ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih

sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O načinu izrabe določenega števila ur za delo

sindikalnih zaupnikov iz prejšnjega odstavka se dogovorijo sindikati in delodajalec. Pri tem

upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;

- prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;

- brezplačna tehnična izvedba obračuna in plačila članarine sindikatom;

- tri plačane delovne dneve letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov.

(3) V primeru, da je pri delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, si fond ur iz drugega

odstavka tega člena razdelijo sorazmerno s številom članov sindikata.

(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih

sestankov med delovnim časom največ enkrat letno.

(5) Število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo, se določi v sporazumu o materialnih

pogojih za sindikalno delo. Če takšen sporazum ni sklenjen ali ne ureja zadevnega vprašanja,

delovno pravno varstvo uživa status sindikalnega zaupnika predsednik sindikata.

PLAČE IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI

54. člen

Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih

(1) Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni

standardi in osnove za določanje vsebine iz kolektivnih pogodb pri delodajalcih.

(2) Odstopanje od minimalnih standardov je dopustno na podlagi sporazuma med

reprezentativnim sindikatom v podjetju in delodajalcem, če je to potrebno zaradi ohranitve delovnih

mest.

(3) Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 18. dne v

mesecu za pretekli mesec.

(4) Povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki se izplačujejo najmanj v

višini, kot jih določa ta kolektivna pogodba, vendar pod pogoji in v zneskih, ki se ne vštevajo v

davčno osnovo in osnovo za prispevke za socialno varnost.

(5) Če delavec dela pri več delodajalcih, za katere velja ta kolektivna pogodba, uveljavlja

navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu s pogodbami o zaposlitvi.

55. člen

Vrste osebnih prejemkov

Osebni prejemki delavca v delovnem razmerju, ki so predmet te kolektivne pogodbe, so:

- plača,

- nadomestilo plače,

- povračila stroškov v zvezi z delom,

- drugi osebni prejemki.

56. člen

Plača

Plača je sestavljena iz:

- osnovne plače,

- plačila za delovno uspešnost,

- plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno pri delodajalcu,

- dodatkov.

57. člen

Najnižja osnovna plača

(1) Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu za

delovnika ali krajšega delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom.

(2) Stranki kolektivne pogodbe do konca maja obravnavata najnižje osnovne plače in

regres za letni dopust.

58. člen

Tarifni razredi

sistematizaciji delovnih mest, v primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se

uporabi Standardna klasifikacija poklicev. Tarifni razredi glede na zahtevnost del, stopnjo in vrsto

izobrazbe so navedeni v prilogi 1.

(2) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistematizaciji delovnih mest pridobiti

mnenje sindikata.

opravljajo dejavnost 92.001 (Dejavnost igralnic) in 92.002 (Prirejanje igre na srečo, razen v

(2) Najnižje osnovne plače pri delodajalcih, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost

92.001 (Dejavnost igralnic) in 92.002 (Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah) od 1. 1. 2023

dalje ostanejo v enaki višini, kot so določene v Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma

Slovenije (Uradni list RS, št. 56/18, 16/19, 12/20, 93/20 in 87/22) na dan 1. 12. 2022.

60. člen

Osnovna plača

(1) V pogodbi o zaposlitvi se osnovna plača delavca določa za delovno mesto ali vrsto

dela.

(2) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil

pogodbo o zaposlitvi, v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest oziroma s splošnim aktom

delodajalca.

(3) Osnovna plača delavca se uskladi, če je nižja od najnižje osnovne plače v ustreznem

tarifnem razredu kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca.

61. člen

Plačilo za delovno uspešnost

Delodajalec lahko v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi določi, da se delavcu, ki

presega pričakovane rezultate dela oziroma normo, izplača vnaprej določeni znesek, ki se prišteje

k osnovni plači delavca, ali pa se delovna uspešnost izračuna na osnovi vnaprej dogovorjenega

odstotka, pri izračunu katere se kot osnova upošteva osnovna plača delavca.

62. člen

Plačilo za poslovno uspešnost

(1) Plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače, če je dogovorjeno s kolektivno

pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.

(2) Plačilo za poslovno uspešnost je izključeno iz osnov za nadomestila plač in drugih

prejemkov iz delovnega razmerja.

(3) Delavcu pripada del plače iz naslova poslovne uspešnosti skladno s kriteriji in merili,

ki jih določi delodajalec.

63. člen

Vrste dodatkov

(1) Med dodatke se štejejo:

- dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden;

- dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela;

- dodatek za delovno dobo.

(2) Delodajalec določi morebitne dodatke za posebne obremenitve pri delu, neugodne

vplive, nevarnosti, ki se pojavljajo občasno in niso vsebovane v zahtevnosti dela.

(2) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcu dodatki

oziroma plačila v naslednjem odstotku od osnove:

(3) Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na dan praznika

oziroma dela prostega dneva po zakonu in dodatka za delo v nedeljo.

66. člen

Vsebina pisnega obračuna plače

(1) Delavcu mora biti ob vsakem izplačilu plače vročen pisni obračun plače in

nadomestila plače, ki vsebuje naslednje podatke:

- podatki o delavcu in delodajalcu,

- osnovno plačo delavca,

- plačilo za delovno uspešnost,

- plačilo za poslovno uspešnost,

- dodatke po posameznih vrstah,

- nadomestila plače po posameznih vrstah,

- povračila stroškov v zvezi z delom,

- drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi,

- bruto plačo,

- znesek prispevkov za socialno varnost,

- davek od osebnih prejemkov,

- neto plačo,

- neto izplačilo.

(2) Pisni obračun plače vključuje tudi podatke o drugih osebnih prejemkih, povračilih

stroškov v zvezi z delom in odtegljajih od plače (neto izplačilo)

(3) Na izplačilnem listu mora biti tudi navedeno, za koliko ur dela so obračunane

posamezne sestavine plače in za koliko ur je obračunano posamezno nadomestilo plače.

(4) Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti in obrazložiti pisni obračun plač,

drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom, če to zahteva delavec ali sindikalni

zaupnik na podlagi pisnega pooblastila delavca.

DRUGI OSEBNI PREJEMKI

67. člen

Regres za letni dopust

(1) Delavec je upravičen do regresa za letni dopust pod pogoji določenimi v zakonu, ki

ureja delovna razmerja.

(2) Regres se izplača najkasneje do konca junija tekočega leta.

(3) Višina regresa za letni dopust za leto 2023 znaša 1.500,00 EUR.

(4) V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1.

novembra tekočega leta.

68. člen

Jubilejne nagrade

(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem

delodajalcu v višini zgornjih zneskov, ki jih določa vsakokrat veljavna uredba vlade RS o višini

povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

(2) Delavec je upravičen do jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka tega člena, če pri

istem delodajalcu še ni prejel jubilejne nagrade za isti jubilej za 10, 20, 30 ali 40 let skupne delovne

dobe.

(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po nastanku pravice.

plače oziroma nadomestila.

72. člen

Nagrade za strokovna tekmovanja

Pri delodajalcu se določi višina nagrade za dosežene rezultate na strokovnih

tekmovanjih. Zavrnitev udeležbe na strokovnih tekmovanjih nima negativnih pravnih posledic za

delavce.

73. člen

Napitnine

(1) Napitnina, ki jo dajejo igralci in se zbira skladno z Zakonom o igrah na srečo, je

sestavni del prihodkov koncesionarja in je v celoti namenjena za plače zaposlenih v družbi, za

njihovo delovno uspešnost.

(2) Napitnine se sorazmerno razdeli med vse zaposlene glede na udeležbo

posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe.

(3) Sorazmerno razdelitev napitnin po posameznih delovnih mestih se določi na ravni

gospodarske družbe s podjetniško kolektivno pogodbo ali drugim splošnim aktom.

(4) Osnove, za katere gospodarska družba določa merila in s tem udeležbo

posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe, so zlasti:

- zahtevnost dela izražena v osnovni plači,

- efektivni čas opravljen v času pridobljene napitnine,

- delovne izkušnje pridobljene pri delu v gospodarski družbi – pri koncesionarju.

POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

74. člen

Prehrana med delom

(1) Delavcem, ki so prisotni na delu najmanj 4 ure na dan, delodajalec zagotovi

prehrano med delom v skladu s standardi.

vsakih 6 mesecev, januarja in julija, s količnikom rasti cen prehrambnih izdelkov. Prva uskladitev

se opravi 1. julija 2023.

(4) Delavec ni upravičen do morebitne razlike, ko je znesek v naravi zagotovljenega

obroka nižji od zneska po tej kolektivni pogodbi.

(5) Delavec, ki dela več kot 10 ur, je upravičen do 1,00 EUR za vsako dopolnjeno uro, ki

jo prebije na delu nad 8 ur.

(6) Do toplega obroka (malice) so upravičeni tudi učenci, dijaki ali študentje na praksi, in

to v primeru, če ga delodajalec organizira za ostale zaposlene.

(3) Če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, mu pripada

povračilo stroškov prevoza v znesku, kot je bil določen pri delodajalcu za december 2022, vendar

ne manj kot 0,19 EUR za polni kilometer razdalje med bivališčem in mestom opravljanja dela.

(4) Če je najbližje postajališče od bivališča oddaljeno vsaj 2 kilometra, delavcu poleg

povračila stroškov iz drugega odstavka tega člena pripada povračilo stroškov prevoza v višini, kot

jo določa tretji odstavek tega člena, za polni kilometer razdalje med bivališčem in le-temu najbližjim

postajališčem.

(5) Če je za delodajalca ugodneje in delavec ne predloži potrdila o nakupu vozovnice,

delavcu ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena pripada povračilo stroškov

kilometrine za vsak prevoženi kilometer.

(6) Sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroška prevoza na

delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja, dogovorjenega s pogodbo

o zaposlitvi oziroma odmerjenega v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi, razen, če se delavec in

delodajalec ne dogovorita drugače.

76. člen

Službeno potovanje v Sloveniji

(1) Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano na službenem potovanju –

dnevnice:

- če službeno potovanje traja nad 6–8 ur in se je potovanje začelo 2 uri pred začetkom

delovnega časa ali končalo 2 uri po končanem delovnem času: v višini 7,45 EUR,

- če službeno potovanje traja nad 8–12 ur: v višini 10,68 EUR,

- če službeno potovanje traja nad 12 ur: v višini 21,39 EUR.

V primeru zagotovljenih obrokov prehrane se znesek dnevnice zniža. Način znižanja se

določi pri delodajalcu.

(2) Delavec je upravičen do povračila dejansko nastalih stroškov prevoza na službenem

potovanju, ki so dokazani z računi. V primeru, da delavec uporablja lastno prevozno sredstvo, je za

vsak poln kilometer upravičen do povračila stroška v višini zgornjega zneska, ki ga določa

vsakokrat veljavna uredba vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov,

ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

(3) Delavec je upravičen do povračila stroškov prenočevanja na službenem potovanju v

višini dejanskih stroškov za prenočevanje.

77. člen

Službeno potovanja v tujini

Delavec je upravičen do povračil stroškov za službeno potovanje v tujini v skladu z

vsakokrat veljavno Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.

78. člen

Dijaki in študenti na praktičnem usposabljanju

Dijakom in študentom na obvezni praksi pripada nagrada v višini zgornjega zneska, ki

ga določa vsakokrat veljavna uredba vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih

dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

79. člen

Prejemki mentorjev

Delavcu – mentorju – pripada dodatek za mentorstvo. Višino, čas trajanja in pogoje

izplačila določi delodajalec najmanj v višini 10 % mentorjeve osnovne plače.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK

80. člen

Izvajanje kolektivne pogodbe

Stranki kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta medsebojne pravice in obveznosti

izvrševali v skladu z načelom dobre vere in poštenja.

Priloga 1: Tarifni razredi glede na zahtevnost del, stopnjo in vrsto izobrazbe

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Uradni list RS, št. 56/18)

vsebuje naslednje končne določbe:

»KONČNE DOLOČBE

81. člen

Končne določbe

(1) Pogodba je sklenjena s podpisom obeh pogodbenih strank, veljati pa začne prvi

mesec po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Za vpis pogodbe v evidenco kolektivnih pogodb in objavo v Uradnem listu Republike

Slovenije poskrbita pogodbeni stranki, stroške vpisa in objave pa si podpisniki delijo v enakih

delih.«.

Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS,

št. 56/18 (Uradni list RS, št. 16/19) določa:

»3. člen

Soglasje strank

Stranki kolektivne pogodbe soglašata, da se vsebina Kolektivne pogodbe dejavnosti

gostinstva in turizma Slovenije (Uradni list RS, št. 56/18) in vsebina tega Aneksa h Kolektivni

pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije v letu 2019 ne spremeni.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Objava in veljavnost aneksa

Aneks se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati 1. 3. 2019.«.

Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS,

št. 56/18, 13/19, 16/19 (Uradni list RS, št. 12/20) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Objava in veljavnost aneksa

Aneks se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati 1. 3. 2020.«.

Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS, št.

56/18, 13/19, 16/19, 12/20 (Uradni list RS, št. 93/20) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Objava in veljavnost aneksa

Aneks prične veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS,

št. 56/18, 13/19, 16/19, 12/20, 93/20 (Uradni list RS, št. 87/22) vsebuje naslednjo končno

določbo:

»2. člen

Objava in veljavnost aneksa

Aneks začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS,

št. 56/18, 13/19, 16/19, 12/20, 93/20 in 87/22 (Uradni list RS, št. 161/22) vsebuje naslednjo

končno določbo:

»5. člen

Objava in veljavnost aneksa

Aneks začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa

se od 1. 1. 2023 dalje.«.

Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Uradni list RS,

št. 56/18, 13/19, 16/19, 12/20, 93/20 (Uradni list RS, št. 63/23) vsebuje naslednjo končno

določbo:

»2. člen

Objava in veljavnost aneksa

Aneks prične veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.