Sindikati

This page was last updated on: 2023-12-21

Svoboda pridružitve in oblikovanja sindikata

V skladu s 76. členom Ustave je zagotovljena svoboda do ustanavljanja, vodenja in pridružitve sindikatom. Dejavnost sindikatov v Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o reprezentativnosti sindikatov.

Pravna oseba pridobi status sindikata na datum izdaje sodne odločbe o predložitvi statuta. Sindikat mora ustrezati določenim pogojem, da postane reprezentativen. Mora biti demokratičen, delovati neprekinjeno najmanj pol leta, neodvisen od države in delodajalca, financiran večinoma od članarin in imeti določeno število članov (najmanj 10 % delavcev v industriji ali poklicu). Reprezentativni sindikati lahko sklepajo kolektivne pogodbe in sodelujejo v organih, ki odločajo o zadevah glede ekonomske in socialne varnosti zaposlenih ter predlagajo kandidate med zaposlenimi, ki sodelujejo pri vodenju. Pravice, določene v skladu z ERA, vključujejo dajanje mnenj o osnutkih splošnih pravil delodajalca; svetovanje delodajalcu o spremembah delodajalca in transferjih delavcev novemu delodajalcu; svetujejo glede odpovedi večjega števila delavcev; in svetujejo glede uvedbe in izvajanja nočnega dela itd.

Delavca ali kandidata za delo ni dovoljeno diskriminirati na osnovi članstva v sindikatu. Če je delavec odpuščen na osnovi članstva v sindikatu, sodelovanja pri dejavnostih sindikata izven delovnega časa ali med delovnim časom po dogovoru z delodajalcem, se to smatra kot nezakonit odpust.

viri 76. člen Ustave Republike Slovenije 1991, dopolnjena leta 2006; 6.-8. člen Zakona o reprezentativnosti sindikatov; 6., 76., 86., 90., 99. in 153. člen Zakona o delovnih razmerjih

Svoboda kolektivnih pogajanj

Kolektivna pogajanja ureja Zakon o kolektivnih pogodbah. Zakon določa stranke kolektivne pogodbe, predmet kolektivne pogodbe, sklepanje kolektivnih pogodb, čas in sektorsko veljavnost kolektivnih pogodb, njihovo prekinitev, reševanje kolektivnih delovnih sporov, zapisovanje in javno objavljanje kolektivnih pogodb. Delovna razmerja večinoma urejajo kolektivne pogodbe, namreč na nivoju industrijske panoge, strokovnih kolektivnih pogodb in tudi na nivoju podjetja. Kolektivne pogodbe se sklepajo za posamezno panogo/poklic in so zavezujoče le za podpisnike, razen v primeru, če je veljavnost razširjena na nepodpisnike.

Kolektivne pogodbe urejajo pravice in dolžnosti strank (glede pogodb o zaposlitvi, odpovedi, plačila za delo, nagrad, OSH zadev, drugih pravic in dolžnosti, povezanih z delovnim razmerjem in pogoje za dejavnosti sindikata) in lahko tudi urejajo način mirnega reševanja kolektivnih delovnih sporov. Kolektivne pogodbe smejo vsebovati le tiste določbe, ki so ugodnejše za zaposlene kot tiste, ki jih določa zakon.

Kolektivna pogodba se sklepa v pisni obliki. Kolektivna pogodba se lahko sklene za določen ali nedoločen čas. Izvajanje kolektivne pogodbe nadzoruje organ, ki je pristojen za delovno inšpekcijo.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (ESS) tridelno svetovalno telo socialnih partnerjev in Slovenske vlade. Odbor je ustanovljen na podlagi sporazuma o tridelni plačilni politiki iz leta 1994, ki ureja težave in ukrepe, povezane z ekonomskimi in socialnimi politikami ter druge težave, ki so povezane s partnerji iz določenega področja. Področje njihovih dejavnosti vključuje socialne sporazume; socialne pravice in pravice do obveznega zavarovanja, kot so pokojnine, invalidnine, socialna pomoč, davčne olajšave in druga razmerja med delodajalci in delavci, sistem kolektivnih pogodb; ekonomski sistem in ekonomska politika; sodelovanje z Mednarodno delovno organizacijo in Evropskim Svetom ter povezanimi ustanovami v Evropski uniji ter državah članicah Evropske unije; soupravljanje delavcev; in pravice ter svoboščine sindikatov. Odbor lahko sodeluje pri pripravi zakonodaje ter nudi nasvete in priporočila glede le-te; prevzame iniciativo za sprejem novih in spreminjanje obstoječih zakonov; ustvari vidike in mnenja o delovnih dokumentih, osnutkih in predlogih za predpise, odloke ter zakone; ter ustvari vidike in mnenja o Sporazumu o proračunu in proračunu države.

Kot je navedeno zgoraj je Svet tridelno telo, vsak partner pa lahko ima največ osem članov. Trenutno imata skupina delavcev in vlada vsaka po sedem članov, skupina delodajalcev pa ima 8 članov. Člani so na položaj imenovani za obdobje 3 let, ki ga je mogoče obnoviti.

Viri: http://www.ess.si/

Pravica do stavke

V skladu s 77. členom slovenske ustave imajo zaposleni pravico do stavke. Če je to v javnem interesu, se lahko pravica do stavke omeji z zakonom, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti.

Stavka je organizirana ustavitev dela s strani delavcev z namenom izvajanja gospodarskih in socialnih pravic in interesov, povezanih z delom. Delavec se lahko prosto odloči, ali bo sodeloval pri stavki ali ne. Zakon o stavkah določa, da stavko sme organizirati v podjetju ali drugi organizaciji, v delu organizacije, v gospodarski panogi itd. ali kot splošno stavko.

Stavkovni odbor mora napovedati stavko vsaj pet dni pred začetkom, tako da pošlje odločitev o stavki upravnemu organu zadevne zaposlitvene organizacije ali delodajalca. Stranki morata poskušati rešiti spor z dogovorom. Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki morajo organizirati in voditi stavko na takšen način, da niso ogroženi varnost in zdravje ljudi ter premoženje in je omogočeno nadaljevanje dela po stavki. Stavkajoči delavci ne smejo preprečiti dela nestavkajočim delavcem.

Pravica do stavke delavcev v organizaciji, ki izvaja dejavnosti posebnega družbenega pomena, in v organizaciji, ki je posebej pomembna za vojaško obrambo, se izvajajo le pod pogoji, ki zagotavljajo minimalno stopnjo dela, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali življenja in dela državljanov ali delovanje drugih organizacij; in izvajanje mednarodnih dolžnosti Slovenije.

Delodajalci ne smejo zaposliti novih delavcev in zamenjati stavkajočih delavcev, dokler niso izpolnjeni določeni pogoji (ogrožena varnost in življenja ljudi in premoženje, nadaljevanje dela po stavki ni mogoče, minimalno delo v podjetjih javnega pomena ni zagotovljeno). Delodajalci prav tako ne smejo preprečiti delavcem udeležbe pri stavki ali uporabiti nasilnih ukrepov za končanje stavke.

viri: 77. člen Ustave Republike Slovenije 1991, dopolnjena leta 2006; Zakon o stavkah 

Loading...